Povezava med težavami z dihanjem in bolečinami v žrelu

Težave z žrelom so pogosto spremljevalni znak okužb dihal, ki se pogosteje pojavljajo v hladnejšem delu leta. V prispevku bomo napisali kako si pomagati, ko vam težave povzroča žrelo. Žrelo se nahaja za ustno votlino in predstavlja stičišče dihalne ter prebavne poti, kar pojasni, zakaj se ob boleznih tega predela lahko pojavi več simptomov hkrati. Najpogostejši znak težav je pekoča ali dražeča bolečina, pri hujših primerih pa lahko pride tudi do hripavosti ali težav z dihanjem, če je vnet predel bližje glasilkam. Hitro prepoznavanje simptomov je pomembno, saj nam omogoča pravočasno ukrepanje in zmanjševanje tveganja za zaplete.

Pogosto narobe poimenujemo bolečine v žrelu in trdimo, da nas boli grlo, čeprav bolečina dejansko izvira iz višjega dela ustnega predela. Žrelo leži neposredno za ustno votlino, medtem ko je grlo nekoliko nižje in odgovorno za tvorbo glasu ter zaščito dihalnih poti pred tujki. Nelagodje v žrelu je navadno spremljajoči znak prehlada ali gripe, medtem ko bolečina v nižjem delu, v kombinaciji s hripavostjo, lahko kaže na resnejšo okvaro, ki zahteva zdravniški pregled.

Lajšanje vnetja žrela

Ko je vnetje žrela povezano z blagimi okužbami, si lahko pomagamo z izdelki, ki so dostopni brez recepta. Med najučinkovitejše sodijo pastile, ustna pršila in raztopine za grgranje, ki zmanjšujejo bolečino ter pospešujejo okrevanje. Dobro ime imajo tudi pastile z izvlečkom islandskega lišaja, ki pomirijo razdraženo sluznico in ublažijo neprijetnosti. Pravilna in zgodnja uporaba pomožnih sredstev lahko pomembno vpliva na hitrost izboljšanja.

Zakaj pride do hripavosti

Hripavost se kaže z oslabljenim ali spremenjenim glasom, ki lahko postane hrapav, napet ali pa celo popolnoma izgine za krajši čas. Najpogosteje nastane zaradi virusnih okužb ali preobremenitve glasilk, kar se pogosto pojavi pri osebah, ki pri svojem delu veliko govorijo ali pojejo. Močno navijanje ter glasen govor hitro dražita glasilke in lahko vodita do njihovega vnetja. Če se hripavost ne izboljša ali traja dlje časa, je smiselno obiskati zdravnika, saj dolgotrajna obremenitev glasilk povečuje tveganje za nastanek polipov in drugih okvar.

Vzroki, povezani z nastankom hripavosti

Hripavost se najpogosteje pojavi zaradi vnetja zgornjih dihalnih poti, pri čemer je virusna okužba najpogostejši sprožilec težav. Vir nelagodja so lahko tudi vneti mandlji, obnosne votline ali alergijske reakcije. Težave pa se lahko razvijejo tudi zaradi draženja sluznice s strani želodčne vsebine pri osebah z gastroezofagealnim refluksom. Kadar se kisla vsebina vrača po požiralniku, predvsem po hranjenju ali med ležanjem, lahko povzroči vnetje grlene sluznice, kar se odrazi v spremembi glasu. Pri nastopu hripavosti je pomembno, da glasilke dobijo dovolj počitka, zato je smiselno zmanjšati govorjenje vsaj za dan ali dva. Vlaženje zraka, inhalacije ter izpiranje ust in žrela s slano vodo lahko močno olajšajo simptome, saj navlažijo razdraženo sluznico. Prav tako je dobro poskrbeti za zadosten vnos tekočin, na primer vode ali mlačnega zeliščnega napitka.