Oporoka – premišljena odločitev za prihodnost

Oporoka ali testament je prenos premoženja na drugo oziroma druge osebe, pri čemer oporočitelj oziroma zapustnik s posebno izjavo izrazi svojo poslednjo voljo glede dedovanja svojega premoženja.

V primeru, da se oporoka ne sestavi, se premoženje deduje po zakonu, kar za dediče pogosto predstavlja jabolko spora. Posledično se dogaja, da se nekoč urejeni odnosi med sorodniki skrhajo. Ravno zato je sestava oporoko izjemno smiselna in jo vsakomur toplo priporočamo.

Seveda pa se ob sestavi oporoke pojavi nešteto vprašanj, predvsem glede tega, kako sestaviti oporoko, da bo ta veljavna, kaj vse mora oporoka vsebovati, na kakšen način jo hraniti in podobno.

V nadaljevanju vam bomo podali vse potrebne informacije, ki bodo odpravile vašo negotovost in morebitne dvome.

Oporoka je zaupen dokument osebne narave. Njeno vsebino lahko določi le oporočitelj oziroma imetnik premoženja, ki lahko s svojim premoženjem razpolaga popolnoma svobodno. Seveda pa je treba upoštevati zakonitosti dedovanja, pomisliti na nujne dediče in biti na splošno informiran o oporočnem dedovanju, da bo na koncu volja zapustnika tudi upoštevana in uslišana.

Oporoko lahko sestavi vsak, ki je star vsaj 15 let, da pa je ta veljavna, mora biti oporočitelj razsoden, kar se ugotavlja za vsak primer posebej.

Vsebina oporoke mora vsebovati navedbe oporočitelja o tem, kako in komu naj se razdeli njegovo premoženje po smrti. Oporočitelj do svoje smrti običajno in samostojno upravlja s svojim premoženjem, saj oporoka v času njegovega življenja nima nobenega učinka.

Oporoka mora biti sestavljena v eni izmed oblik, ki jih določa zakon in jih je pri pisanju oporoke treba upoštevati.

Poglejmo si torej, kakšne oblike zapisa oporoke obstajajo.

1. Lastnoročna oporoka, za katero velja, da mora biti napisana z lastno roko in tudi lastnoročno podpisana.
2. Pisna oporoka pred pričami, ki jo mora oporočitelj sestaviti sam, zahteva prisotnost dveh prič, v njej pa oporočitelj izjavi, da je oporoka njegova. Tako priči kot oporočitelj se na oporoko lastnoročno podpišejo.
3. Sodna oporoka, ki se izvede na okrajnem sodišču, v kateri oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo, ta pa se natančno zapiše v zapisnik.
4. Notarska oporoka se sestavi v sodelovanju z notarjem, in sicer tako, da oporoko sestavi notar po navodilih ustne izjave oporočitelja ali pa jo sestavi oporočitelj, notar pa jo potrdi.
5. Mednarodna oporoka
6. Oporoka, sestavljena v tujini
7. Oporoka, sestavljena na slovenski ladji
8. Oporoka, sestavljena med izrednim in vojnim stanjem

V naši odvetniški pisarni prejmemo kar nekaj klicev in izjemno pogosto vprašanje je, ali je veljavna zgolj prostoročno napisana oporoka. V primeru, da oporočitelj oporoko napiše na računalniku ali jo po njegovem diktatu zapiše nekdo drug, morata oporoko podpisati dve oporočni priči, ki pa ne smeta biti dediča.

Ravno tako je pogosto vprašanje, ki ga posamezniki naslavljajo na nas, ali ima dedovanje po oporoki prednost pred ostalimi načini dedovanja. Res je, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem, saj ima volja zapustnika prednost, razen v primeru, ko vsi dediči sporazumno podpišejo pogodbo v obliki soglasja o delitvi zapuščine.

Veljavnost oporoke je naslednje pomembno vprašanje. Oporoka je veljavna takrat, ko je napisana v eni izmed zakonsko določenih oblik in pod pogoji, ki jih ureja zakon. Oporoka namreč ne more biti napisana v poljubni obliki, temveč le tako, kot velevajo pravila.

Kot že rečeno, mora oporoka nujno vsebovati natančne navedbe o tem, kaj in v kolikšnem deležu zapustnik zapušča ter seveda komu.

Naslednik premoženja po oporočitelju je lahko vsaka živeča oseba, ne glede na to, ali je v sorodstvenem odnosu z oporočiteljem ali ne. Deduje lahko celo nerojeni otrok, seveda pod pogojem, da se rodi živ.

Pri sestavi oporoke je pomembno, da oporočitelj natančno opiše premoženje, ki ga želi prenesti oziroma podariti. Ob vsaki nepremičnini naj bo navedenih čim več podatkov, kot so naslov, kvadratura, parcelna številka ter vse informacije iz zemljiške knjige. Enako velja za premično premoženje, na primer avtomobil. V oporoki naj bodo zapisani vsi podatki, kot so ime, vrsta vozila, letnica in podobno.

Ko oporočitelj navaja dediče, mora nujno navesti sledeče podatke: ime in priimek, datum rojstva in naslov.

Oporočitelj si lahko kadarkoli v času življenje premisli ali sestavi novo oporoko ter staro prekliče. Ravno zato je pomembno, da se na oporoko napiše tudi datum priprave oporoke.

Pogosta praksa v Sloveniji je, da dediči izpodbijajo oporoko, kar dovoljuje tudi zakon. Zakon namreč na eni strani ščiti voljo oporočitelja, a istočasno skrbi, da vsak upravičeni dedič deduje vsaj svoj nujni delež. Če se torej dediči ne strinjajo z oporoko ali menijo, da so zaradi nje prikrajšani, morda celo izvzeti, lahko oporoko izpodbijajo.

Kljub temu da je sestavljanje oporoke na videz preprosto in da so na spletu na voljo dobri viri informacij, vsakomur, ki se odloči za sestavo oporoke, svetujemo, da poišče strokovno pomoč in se posvetuje z odvetnikom. Pomembno je namreč, da oseba dobro razume vse zakonitosti, obveznosti in posledice lastne oporoke. Odvetnik bo lahko zagotovil ustrezno pravno svetovanje ter pomagal preveriti in zagotoviti pravilnost ter veljavnost oporoke.