Kakšni pisarniški stoli so primerni, če imate hude bolečine v križu?

Za hude bolečine v križu smo največkrat krivi sami, saj si težave nakopljemo z:

• nepravilnim dvigovanjem bremen
• nepravilno ali prisiljeno držo hrbta
• prekomerno telesno težo
• pomanjkanjem gibanja

Največkrat je za bolečine v hrbtu krivo sedenje. Sedimo v avtu na poti v službo, sedimo v službi in tudi ko pridemo po službi domov, se odpočijemo sede na kavču. Presedimo več kot polovico dneva, zato je sedenje bolezen sodobnega časa, ki lahko resno škodi našemu zdravju.

Predpogoj, da odpravimo hude bolečine v križu, je sprememba načina življenja. Kakovosten pisarniški stol pa je lahko prvi korak k življenju brez bolečin.

Slaba telesna drža je kriva za bolečine v hrbtu

Naše telo je zelo ubogljivo in se hitro navzame slabih navad, kar se je še posebej pokazalo v zadnjih dveh koronskih letih. Marsikdo od nas se je zasedel. Bolj kot smo sedeli, bolj je telo zahtevalo počitek.

Ker nihče od nas ne sedi vzravnano, ampak prilagaja telo delovni površini, višini monitorja,… se naše telo sloči. Nepravilno sedenje privede do slabe drže in slaba drža vpliva na dihanje, ki postane plitko. Zaradi plitkega dihanja so naši možgani slabše prekrvavljeni in zato smo zaspani. Posledica nepravilnega sedenja so tudi slabo prekrvavljene noge. Naš celotni gibalni sistem se prilagodi nenaravni drži, kar povzroči bolečine v hrbtu in na koncu deformacije hrbtenice.

Dolgotrajno sedenje poveča tveganje za prezgodnjo smrt

Dolgotrajno sedenje ne povzroča samo hude bolečine v križu, ampak vpliva slaba telesna drža tudi na številne druge zdravstvene težave:

• bolečine v glavi in zatilju so posledica neprenehne stabilizacije vratnih mišic kot posledica nepravilne drže pri sedenju;
• plitko dihanje je posledica ukrivljenosti prsnega dela hrbtenice, zato je prsni koš zaprt in trebušna prepona stisnjena. Stisnjena težje opravlja svoje delo in namesto s prepono dihamo s prsnim košem;
• kronični stres je posledica plitkega dihanja, ki spodbuja delovanje simpatičnega živčnega sistema. Kadar dihamo s prepono, spodbujamo delovanje parasimpatičenga živčnega sistema, ki telo pomirja in mu dovoli počitek. Zaradi plitkega dihanja pa smo ves čas v stresu;
• težave s prebavo, ki vodijo v zaprtost, povzroča upognjena hrbtenica, ki stiska prebavila in črevesje;
• slabljenje mišic nog zaradi pregiba kolena;
• pridobivanje kilogramov, ker porabimo manj kalorij kot jih v telo vnesete.

Prekomerno sedenje prične vplivati tudi na duševno zdravje. Pomanjkanje energije, nespečnost in fizična neaktivnost lahko privedejo v depresijo, anksioznost in nihanje razpoloženja. Konec koncev se poveča tudi tveganje za prezgodnjo smrt.

Razvoj hude bolečine v križu lahko preprečimo

Človeška hrbtenica ima obliko dvojne črke S in jo sestavlja 33 do 34 vretenc, ki jih delimo v 5 segmentov:

• vratno hrbtenico sestavlja 7 vretenc
• prsno hrbtenico sestavlja 12 vretenc
• ledveno hrbtenico sestavlja 5 vretenc
• križnično hrbtenico sestavlja 5 vretenc
• ledveno hrbtenico sestavlja 4 do 5 vretenc

Vzdolž hrbtenične strukture je 24 gibljivih vretenc in 23 medvretenčnih ploščic. Križnična in trtična vretenca so zraščena v dve kosti.
V primerjavi z ostalimi vretenci so vretenca ledvenega dela hrbtenice nekoliko večja, ker prenašajo težo zgornjega dela telesa. Poleg tega pa križni predel povezuje gibljivi prsni del z manj gibljivim križničnim in trtičnim delom hrbtenice, zato so obremenitve na ta del hrbtenice največje.

Akutne hude bolečine v križu nastopijo iznenada in trajajo nekaj dni ali nekaj tednov. Takoj, ko se bolečine pojavijo, prenehajmo z gibanjem, ki je bolečine povzročilo in poskusimo najti razbremenilni položaj, da bolečine olajšamo. Vsaj 2 dneva je priporočljiv počitek ter lajšanje bolečine s hlajenjem ali segrevanjem bolečega predela. Po potrebi bolečine lajšamo z analgetikom, da si omogočimo gibanje. Ob gibanju je priporočljivo izvajanje dihalnih vaj.

Če se bolečina ne poleže 2 do 3 mesec in telo ne reagira na protibolečinsko terapijo, govorimo o kroničnih bolečinah.
Takrat se je priporočljivo obrniti na pomoč zdravnika.

Zdravniška pomoč je nujna, če pride do:

• težav pri odvajanju urina ali blata;
• izgube občutka v presredku ali spolovilih;
• mravljinčenja ter slabše mišične moči v spodnjih udih;
• nestabilnosti, slabšega nadzora nog in težav pri gibanju nog;
• povišane telesne temperature ali izgube teže.

Samopomoč pri odpravljanju bolečine v hrbtu

Da preprečimo težave ali omilimo že nastale bolečine v hrbtu, si lahko pomagamo na naslednje načine:

• pozabimo na avto in se po opravkih odpravimo peš ali s kolesom
• uporabljajmo stopnice namesto dvigala
• med telefoniranjem vstanimo in se sprehodimo
• odmor za malico v službi izkoristimo za kratek sprehod do trgovine
• pričnimo se ukvarjati s plesom, jogo, pilatesom, borilnimi veščinami,…
• plavajmo – plavanje blagodejno vpliva na hrbtenico

Hude bolečine v križu omilimo z vajami za križ

Osnovne vaje za križ lahko izvaja vsak, ki želi preprečiti ali omiliti že nastale bolečine:

1. Leže na hrbtu si med pokrčena kolena položimo žogo ali zvito brisačo. Ob izdihu sploščimo spodnji del trebuha, napnimo medenične mišice in s koleni stisnimo žogo ali brisačo. Med stiskanjem ne smemo premikati medenice.
2. Ležimo na hrbtu s pokrčenimi nogami v širini bokov. Med izdihom sploščimo spodnji del trebuha in napnimo medenične mišice. Komolce potegnimo narazen proti podlagi. Izdihnimo in popustimo.
3. Ležimo na hrbtu. Med izdihom napnimo medenične mišice in dvignimo koleno ene noge proti trebuhu. Medenice ne nagibamo.
4. Ležimo na hrbtu. Med izdihom napnimo medenične mišice. Iztegnimo roke proti kolenu. Dvignimo lopatice in glavo, ki naj bo podaljšek hrbtenice.
5. Uležimo se na bok z nogo eno na drugi. Kolena so rahlo pokrčena, glava je podaljšek hrbta. Zgornjo roko imamo iztegnjeno na boku. Med stiskanjem globokih trebušnih mišic dvignemo zgornje koleno do višine kolka. Medenice ne nagibamo. Dvignemo zgornjo roko ne da bi premaknili rebra.
6. V štirinožnem položaju imamo kolena navpično pod kolki in zapestja navpično pod rameni. Hrbet je zravnan. Glava je podaljšek hrbtenice. Ob stiskanju globokih trebušnih mišic prenašamo težo prek dlani naprej – tako daleč, da še lahko zadržimo hrbtenico v nevtralnem položaju.

Primeren pisarniški stol odpravi hude bolečine v križu

Najmanj 40 ur tedensko preživimo na delovnem mestu, zato mora biti naše delovno okolje varno in udobno.
Kako poskrbimo za svoje udobje, je odvisno samo od nas. Priporočljivo je, da imamo:

• pripomočke, ki jih največ uporabljamo, čim bolj na dosegu roke
• najpogosteje uporabljane pripomočke razporejene v smiselnem zaporedju glede na pogostost njihove uporabe
• najpomembnejše pripomočke na najdostopnejših in najvidnejših mestih
• pripomočke razporejene po sklopih glede na njihovo uporabnost
• telo med delom v nevtralnem položaju
• delovno mesto prilagojeno na naše telesne mere
• delovno površino prilagojeno naši višini in primerno osvetljeno
• pisarniški stol prilagojen mizi
• računalniški zaslon za dolžino roke oddaljen od oči
• ergonomsko računalniško miško, ki preprečuje nastanek »teniškega komolca«

Sedeče in enolično delo večkrat prekinemo in si privoščimo nekajminutni aktivni odmor:

• stresimo roke in noge
• naredimo nekaj predklonov sede in stoje
• naredimo zasuk in predklon glave
• nekajkrat potegnemo gleženj k zadnjici

Na ta način bomo sprostili telo, raztegnili zakrčene mišice, preusmerili misli in se lažje posvetili nadaljnjemu delu.

Kako si s pisarniškim stolom pomagamo do pravilne drže?

Pri sedenju so mišice in vezi sproščene, zato je pritisk na medvretenčne ploščice večji. Večja je tudi njihova obremenitev, ki jo nepravilna drža dodatno poveča. Zaradi daljšega sedenja postanejo mišice in vezi ohlapne, deli hrbtenice pa nase prevzamejo breme neaktivnih delov, zato pride do poškodb.

Pisarniški stol mora biti prilagojen mizi in s tem našemu telesu. Podlahti in zapestja morajo ležati pravokotno na delovno površino in tudi naše noge morajo biti v pravem kotu, s stopali plosko na tleh.
V veliko pomoč pri zagotavljanju pravilne telesne drže nam je lahko ergonomsko oblikovan stol, ki omogoča udobno sedenje in posnema delovanje terapevtskih pripomočkov.

Ergonomski pisarniški stol je naložba v naše zdravje

Terapevtska žoga je učinkovit medicinski pripomoček pri odpravljanju bolečin v hrbtu. Sedenja na žogi se moramo navaditi, saj zahteva neprestano gibanje v križu. Na ta način krepimo trebušne in hrbtne mišice ter razbremenjujemo medvretenčne ploščice, odpravljamo bolečine, izboljšujemo telesno držo in vzdržujemo telesno kondicijo. Žoga nas prisili, da sedimo vzravnano in pravilno. Če ne bi pazili na ravnotežje, bi lahko padli z nje.

Ergonomsko oblikovani pisarniški stoli posnemajo aktivno sedenje na terapevtski žogi. Prisilijo nas v pravilno držo z vzravnano hrbtenico, saj so med sedenjem zaradi lovljenja ravnotežja mišice ves čas aktivne, ker bi v nasprotnem primeru padli s stola.

Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri pisarniškega stola

Osnovne značilnosti pisarniškega stola, na katere moramo biti pri izbiri pozorni, so:

• širina in globina sedala mora ustrezati naši medenici
• podpora v ledvenem delu – naslonjalo oziroma ledvena opora nas mora podpreti tam, kjer podporo potrebujemo. Stol mora imeti višinsko nastavljivo naslonjalo, da naši višini prilagodimo tudi ledveno oporo
• stol mora biti izdelan iz kvalitetnih materialov, ki dihajo in odvajajo toploto
• enostavna nastavitev in prilagoditev stola po vaših željah

Izberite najboljši pisarniški stol Spinalis in si z aktivnim sedenjem povrnite zdravje ter krepke hrbtne in trebušne mišice. Prednost stolov Spinalis je enostavnost prilagoditve. Samo z eno funkcijo je mogoče nastaviti višino ledne opore in višino ročk. Narejeni so iz 80% bombaža, ki zagotavlja zračnost stola, obenem pa jih je lahko vzdrževati in imajo dolgo življenjsko dobo.

Pred dokončno odločitvijo lahko stol brezplačno preizkusite in se prepričate v njegovo kvaliteto. Kljub začetnim bolečinam v mišicah, ko se bo vaše telo prilagajalo novemu načinu sedenja, boste na koncu zadovoljni ugotovili, da preživite delovni dan v službi brez bolečin, ki jih povzroča sedenje.