Cvetni prah – kako dobro ga poznate?

Spomladi, ko zunaj vse začne lepo cveteti in dišati, so zadovoljne tudi čebele, saj nabirajo prvi cvetni prah po dolgem zimskem počitku. Zanimivo je, da veliko ljudi ne ve, da se ga lahko tudi uživa. Čebele ga naberejo in predelajo, nato je pripravljen, da ga tudi ljudje lahko poskusimo. Okus se razlikuje od vrste rastline, na kateri so čebele nabirale cvetni prah. Lahko je zelo sladek, lahko je bolj grenkega okusa. Prav tako se razlikuje po odtenkih barve, od svetle do temne barve.

Najpomembnejši vir hrane za čebele

Pravzaprav cvetni prah ni v celoti čebelji pridelek, nahaja se na cvetovih rastlin, njegova glavna funkcija pa je, da oprašuje rastline. Kako je opraševanje uspešno, je odvisno od vetra in od različnih žuželk. Žuželke obiskujejo cvetove rastline, veter pa raznaša zrnca cvetnega prahu po zraku. Nektar, iz katerega čebele pridelajo med, je zelo pomembna hrana za čebelje družine. Najpomembnejši vir hrane za čebele pa je prav cvetni prah, brez njega čebelje družine ne morejo preživeti. Čebelarji ga poimenujejo tudi »čebelji kruhek«, izraz opozori na pomembnost cvetnega prahu za ljudi in čebele. Na nekaterih rastlinskih vrstah lahko čebele nabirajo oboje – nektar in cvetni prah, na nekaterih pa samo eno ali drugo. Jelša, leska, koruza, topol, konoplja so rastlinske vrste, ki se oprašujejo z vetrom in na njih si čebele lahko naberejo veliko cvetnega prahu. Prvega začnejo nabirajo v zgodnji pomladi, takoj ko lahko zapustijo svoje čebelje panje. Pomembna vloga cvetnega prahu je tudi, da z njim čebele na nek način ohranjajo svojo čebeljo družino oz. čebeljo vrsto, ker ga uporabljajo za proizvodnjo matičnega mlečka. Matični mleček je čebelji pridelek, s katerim se hrani čebelja matica in ličinke. Zanimivo je opazovati v praksi, v naravi, kako čebele obletavajo cvetove in koliko dela imajo na enem samem cvetu z nabiranjem cvetnega prahu. Zagotovo ste že opazili, predvsem spomladi, kako vam čebele obletavajo domači teren ali sadovnjak. S svojimi zgornjimi čeljustmi razgalijo in raztrgajo vrečke prašnikov v rastlini, ki so zrele. Ko pridejo do osvobojenih zrnc cvetnega prahu, jih zagrabijo s spodnjo čeljustjo in rilčkom in jih namažejo s svojo slino ali nektarjem iz svojega želodčka. Cvetni prah se jim prime na nogice in z njim odletijo v svoj čebelji panj. V enem čebeljem izletu lahko ena čebela nabere približno 8 do 15 miligramov cvetnega prahu. To je približno desetina njene celotne teže. Če preračunamo, potrebuje ena čebela tako 50 čebeljih izletov, da nabere 1 gram cvetnega prahu. Ko se s cvetnim prahom vrne v čebelji panj, ga tam prevzamejo sodelavke – čebele delavke in ga razporedijo v celice satja.

Kaj sestavlja cvetni prah

Cvetni prah z drugo besedo imenujemo tudi pelod ali polen. V svoji sestavi ima beljakovine, maščobe, vodo, sladkor, celulozo, škrob, mlečno kislino, folno kislino, pantotensko kislino, karoten, kofermente, hormone, fermente, molekule DNA in RNA. Poleg tega vsebuje še vitamine B1, B₂, B₆, C, D, E, K, P in minerale žveplo, silicij, baker, fosfor, mangan, cink, srebro, barij, krom, molibden, stroncij. Z razlogom je cvetni prah najpomembnejša hrana za čebeljo družino in hranljivo popoln produkt za ljudi. Bilo je opravljenih veliko poizkusov z namenom iskanja nadomestka cvetnega prahu z enako mero hranljivosti, vendar neuspešno. Niti čebelja družina ne preživi brez njega, točno takšnega kot je v originalu v naravi.

Značilnosti cvetnega prahu

Njegove značilnosti in kakovost cvetnega prahu so odvisni od rastline, na kateri je bil pobran. Razlikuje se že po oblikah, lahko je kockast, okrogel, trikoten, elipsast. Po barvi je lahko rumen, oranžen, moder, črn, rjav, rdeč in drugih barv. Glede na barvo lahko določimo, iz katere rastlinske vrste je cvetni prah. Vonj je ponavadi medeno-cveten, včasih rahlo pekoč. Če vsebuje preveč vlage, se lahko pokvari. Sušimo ga lahko na temperaturi, ki ne sme preseči nekje 38°C. Od načina in temperature sušenja je odvisna ohranitev hranljivih snovi v njem. Na sobni temperaturi ni dolgo obstojen, saj se v njem razvijejo različne bakterije in zato izgubi hranljivo vrednost. Najboljše ga je hraniti na mrzlem, v hladilniku, s tem preprečimo vdor zraka in vlage. Cvetni prah je namreč zelo hidroskopičen in vlažnost v njem je zmeraj v skladu z vlažnostjo zraka. Pod pravilnimi pogoji se lahko hrani do enega leta. Cvetni prah ima dokazano antibakterijsko delovanje in krepitev imunskega sistema. Pri vsakodnevnih naporih nam da tudi potrebno energijo. Vse večje znanje o cvetnem prahu je prebudilo tudi farmacevtsko proizvodnjo. Približno leta 1956 so ga delno začeli uporabljati tudi v medicini. Pomembno pa je poudariti, da ga ne smejo uporabljati ljudje, ki imajo alergijske reakcije, ki se kažejo kot izpuščaji, nahod, napad dušenja, izcedek iz nosu.

Avtor prispevka: Polonca Škodnik